Državna blagajna je bila prazna. Ker podložnikov ni bilo mogoče še dodatno obremeniti, so obdavčili tudi Cerkev in plemstvo.
Izboljšali so sistem pobiranja davkov. Oblast je ukazala popisati zemljišča in lastnino ter oceniti dohodke od le-teh. Sestavili so prvi kataster – uradni seznam zemljišč s podatki o parcelah. Višina davkov je bila odvisna od kakovosti in količine zemljišč in nepremičnin. Dobili so vpogled v takratne gospodarske razmere, kmečko posest in poljedelske kulture; vsaka parcela je bila poimenovana z domačim imenom.
Stanje, o katerem so poročale komisije, je bilo pretresljivo. Razmere v notranjeavstrijskih deželah so bila v primerjavi z razvitejšimi območji monarhije porazne. Velika večina kmečkega prebivalstva je živela v neznosni revščini. Veliko je bilo invalidov, imeli so golše, zdravstvena oskrba je bila nezadostna. Prebivalstvo je marsikje živelo v lesenih hišah skupaj z živino. Polja so bila zanemarjena, ljudje pa vdani v pijačo in usodo. Kmetje so trumoma zapuščali svoje kmetije in se selili v sosednje dežele, največkrat v Slavonijo in v Furlanijo.
Katastrska mapa Celje, 1825