Gospodarske reforme

Temelj državnega bogastva sta bila zemlja in kmetijstvo ter proizvodnja novih dobrin. Zagovarjali so svobodno in tržno gospodarstvo – merilo proizvodnje je bil trg in ne monopoli in privilegiji. Izvoz in uvoz surovin so omejevali, njihovo predelavo doma pa podpirali.

  • Odnos do podložnikov – Tlako podložnikov so omejili na največ 3 dni tedensko ter odpravili osebno odvisnost podložnikov. Kmet je dobil pravico do proste izbire poklica, gibanja in poroke. 
  • Novosti v kmetijstvu:
      • uvajanje novih kulturnih rastlin (krompir – “zemeljsko jabolko”, detelja, nove vrste koruze)
      • hlevska živinoreja nadomešča pašništvo; nove pasme živine in gnojenje njiv (manj obdelovalnih površin ostaja v prahi)
      • razvoj sadjarstva (ob državnih cestah, po cesarskih napotkih, nastajajo drevoredi sadnih dreves), vinogradništva in čebelarstva (Anton Janša)
      • izsuševanje in namakanje (Ljubljansko barje)
  • Razvile so se nekmetijske dejavnosti
      • odprava notranjih meja med deželami in carin 
      • svobodna trgovina (Trst) in obrt; cehov niso odpravili
      • razvoj prometa (tovorništvo, prevozništvo, splavarjenje)
      • razvoj rudarstva (Idrija) in fužinarstva
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Polje, vinograd,
gora, morje,
ruda kupčija
Tebe rede.
(Valentin Vodnik, Dramilo)