1 RAZSVETLJENSTVO

je bilo evropsko družbeno, filozofsko in literarno gibanje v 18. stoletju. Izhajalo je iz “kritičnega razuma” v filozofiji, v književnosti in v javnem življenju. Razsvetljenski misleci so poudarjali pomen razuma, znanja in sposobnosti ter vrednost človeškega življenja. Zavzemali so se za napredno družbo, enakost pred zakoni in svobodo izražanja. Postavili so temelje sodobni družbi.

2 LUČ RAZUMA

Najznačilnejši razsvetljenci so bili Francozi Voltaire, Rousseau, D’Alembert, Diderot, Montesquieu in Anglež John Locke idr. Njihovo mišljenje je poudarjalo stvarnost. Večkrat so napadali duhovščino in privilegirane družbene razrede. Staro upanje, da je družbo mogoče organizirati bolj pravično za vse, je v tistem času zamenjalo spoznanje, da je to mogoče doseči na podlagi moderne znanosti.

• Francoski razsvetljenci so bili znanstveno dejavni in so si prizadevali enciklopedično zajeti vse človeško takratno znanje. Sestavili so Enciklopedijo. 150 sodelavcev je v 21 letih napisalo skoraj 72.000 člankov in jih uredilo v 35 zvezkih.
• Umetnost se je naslanjala na predhodne ali sočasne umetniške smeri, prevzemala njihove oblike in jih spreminjala v skladu s svojimi idejami. Poudarek je bil na človekovih sposobnostih in opazovanju družbenih pojavov. Razvile so se predvsem literarne zvrsti (pustolovski, potopisni, satirični, filozofski romani in dramatika). Glasba je bila spevna, melodična in lahkotna (W. A. Mozart, J. Haydn).
• Znanost je nadaljevala in poglabljala dosežke in ugotovitve strokovnjakov iz prejšnjih obdobij. Temeljila je na izkušnjah in razumu ter je postajala pogoj napredka. 

3 RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM

V Evropi so se nove ideje odražale v vladanju razsvetljenih absolutistov, ki so s reformami posodobili, poenotili in ojačali države. Razsvetljeni absolutizem de je razvil v Habsburški monarhiji, Rusiji, Prusiji in Švedski.

• Upravne in sodne reforme – Odpravili so deželne meje, državo razdelil na okrožja, uvedli so državna sodišča, uvedli izobraženo državno uradništvo ter poenotili zakone, odpravili mučenje in smrtno kazen.
• Gospodarske reforme – kmetijske dejavnosti (odpravili osebno nesvobodo kmetov, zmanjšali tlako, uvajali nove kulture in hlevsko živinorejo, razvijali sadjarstvo in čebelarstvo ter uvajali izsuševanje in namakanje zemljišč), nekmetijske dejavnosti (razvijali promet, svobodno trgovino, rudarstvo in fužinarstvo)
• Davčne reforme – obdavčili so tudi plemstvo in Cerkev ter izboljšali sistem pobiranja davkov (kataster)
• Šolske reforme – Podržavili so šolstvo in 1774 uvedli splošno šolsko obveznost
• Vojaške reforme –  Uvedli so splošno vojaško obveznost in za evidenco izvedli popise prebivalstva in uvedli hišne številke.
• Cerkvene reforme – Cerkev so podredili državi, razpustili “družbeno nekoristne” samostane ter uvedli versko toleranco.

4 NARODNI PREPOROD

V času razsvetljenskih reform so se slovenske dežele gospodarsko, kulturno in politično okrepile. V Zoisovem krogu so se zbirali slovenski literati in dokazovali, da slovenski jezik ni skromnejši in manj vreden od ostalih jezikov. Slovenci smo se začeli uveljavljati tudi na znanstvenih področjih.