FRIDERIK II. VELIKI (1712-1786), pruski cesar, je bil že v svoji mladosti povezan z razsvetljenstvom. Še v mladosti je zapisal svoje nazore o nalogah vladarja: “Zmotno je prepričanje vladarjev, da so njihovi podložniki le vladarjevo orodje …spoznali, da je njihov položaj in vlada orodje ljudstva… namesto da neprestano pripravljajo načrte za nova osvajanja, bi se raje potrudili, da bi zagotovili svojim narodom srečo.” Friderik je želel okrepiti državno moč proti veleposestnikom junkerjem ter dvigniti življenjski standard ljudi. Reformiral je upravo, vojsko in pravni sistem. Država je organizirala izsuševanje močvirij, naseljevala nove kmete in obrtnike, pospeševala ustanavljanje manufaktur. Posledica njegovih reform so bili večji davčni dohodki, s tem pa tudi povečana državna moč in vojska. Prusija je v času njegovega vladanja postala velesila, enakovredna habsburški Avstriji.

Friderik II. je o Mariji Tereziji izjavil: »Končno imajo Habsburžani dedca, in to je ženska.«