LUČ RAZUMA

Ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja je v Evropi živelo okoli 125 milijonov prebivalcev. Večina Evropejcev ni znala pisati in brati. Večji delež  pismenosti je bil v protestantskih deželah. Družba je bila še vedno razdeljena na stanove in usoda posameznika je bila tesno povezana s stanom, kateremu je pripadal ob rojstvu. Odkritja novih celin, nova znanstvena dognanja ter dvomi v cerkvene razlage so pripeljali do nove miselnosti, ki ji pravimo razsvetljenstvo.

Razsvetljenstvo je bilo evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje v 18. stoletju. Izhajalo je iz “kritičnega razuma” v filozofiji, književnosti in javnem življenju. Izoblikuje se evropska miselnost.

Razsvetljenski misleci so poudarjali, da

    • so ob rojstvu vsi ljudje enaki,
    • je ljudi treba ceniti zaradi njihovih sposobnostih in ne po pravicah, ki so mu bile dane ob rojstvu,
    • enakost pred zakonom velja za vse ljudi,
    • imajo vsi pravico do izobrazbe in verske svobode,
    • imajo vsi svobodo izražanja,
    • je treba poudarjali vrednost človekovega življenja,
    • je treba razmišljati z lastno glavo in odpraviti neznanje na osnovi razuma ter znanosti.  

Najznačilnejši razsvetljenci so bili Francozi Voltaire, Rousseau, D’Alembert, Diderot, Montesquieu, Anglež John Locke idr. Njihovo mišljenje je poudarjalo stvarnost. Večkrat so napadali duhovščino in privilegirane družbene razrede. Staro upanje, da je družbo mogoče organizirati bolj pravično za vse, je v tistem času zamenjalo spoznanje, da je to mogoče doseči na podlagi moderne znanosti. Postavili so temelje sodobni družbi.

Rene Descartes, avtor koordinatnega sistema in začetnik sodobne filozofije iz 17. st.: “Cogito ergo sum” – “Mislim, torej sem”