V obdobju razsvetljenstva je postalo aktivno prostozidarstvo (framasonstvo, masonstvo). To je bilo združevanje svobodomiselnih meščanov, izobražencev, plemičev in celo duhovščine v moških tajnih krožkih – ložah. Še danes je  diskretna, v mnogih pogledih tudi skrivnostna in enigmatična združba ljudi. Pravi cilji in nameni so poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo.

Prostozidarstvo je okoli leta 1600 izšlo iz škotskih zidarskih cehov (ime!) in se razvilo v mednarodni družbeni fenomen. S svojo mistiko, vrednotami in rituali ter z družbeno vlogo se je skozi različna zgodovinska obdobja ohranilo vse do danes.

Šestilo in ravnilo – prostozidarski simbol

Framasoni tudi danes nimajo ene vrhovne avtoritete ali voditelja. Sorodnosti in različnosti med ložami se odražajo v razlagi simbolike, v opredeljevanju do religije, v dojemanju različnih svetovnonazorskih vprašanj in v misticizmu – nauku o skrivnostih, misterijih in o dojemanju nadnaravnih resnic, npr. z razmišljanjem in meditacijo.

Eno od osnovnih načel prostozidarstva je dobrodelnost.

Fašistični in komunistični režimi so prostozidarstvo, zaradi njegove tajne narave in mednarodnih povezav, obravnavali kot potencialni vir opozicije. V Avstro-Ogrski (od 1867) je bilo masonstvo prepovedano. Tudi Rimskokatoliška Cerkev je objavila številne okrožnice papežev proti prostozidarstvu. Kljub vsemu so danes člani prostozidarskih lož tudi številni duhovniki in cerkveni dostojanstveniki katoliške Cerkve.

V času razsvetljenstva so bili najznamenitejši slovenski prostozidarji Jurij Vega, Valentin Vodnik in baron Žiga Zois. Posebej razširjeno je bilo gibanje v Franciji – do leta 1789 je bilo tam 100.000 framasonov.

"Zdaj ste med ljudmi, ki so prisotni povsod, a se nikjer ne pojavljajo. Izvedeli boste za dejanja, a ne boste nikoli vedeli, kdo je bil njihov pobudnik in kdo jih je uresničil. V tem se skriva naša velika moč, da vladamo svetu."  (Iz govora pri sprejemu novincev v prostozidarsko ložo)