Pomemben dodaten vir dohodka je kmetom prinašala vedno bolj razvita kmečka trgovina, ki jo je omogočalo tovorništvo, iz katerega se je po izgradnji boljših cest razvilo prevozništvo ali “furmanstvo”.
Tovorništvo je tovorjenje različnega blaga na mulah, oslih in konjih ter je bilo pomembna dejavnost pred izgradnjo urejenih in vzdrževanih cest. Omogočalo je oskrbo s pridelki in izdelki ter kmečko trgovino. V starih urbarjih je bilo ponekod celo predpisano, koliko tovorov letno mora opraviti določena kmetija za zemljiškega gospoda ali cerkvenega dostojanstvenika. Tovorjenje so lahko odkupili s tlako. Kranjci so v primorska mesta tovorili domače kmetijske pridelke, zlasti žito, vračali pa so se predvsem s soljo in vinom. To je bilo blago, ki je bilo tedaj večinoma v rokah kmečke trgovine. Dejavnost se je ohranjala še naprej, predvsem na slabših poteh in v lokalnih okoljih.
Tovor je bil celo enota za količino pretovorjenega blaga - 1 tovor = 170 kg blaga ali 136 l tekočine. V obdobju 1712-1721 so čez Vransko (torej iz Kranjske na Štajersko in obratno) letno tovorili povprečno 1.100 tovorov žita in 720 tovorov vina, kar je bilo okoli 8.820 mernikov žita in 65.550 bokalov vina (1 mernik žita - 30 kg, 1 bokal tekočine - 1,5 l).
Martin Krpan – Tihotapsko tovorjenje se je izmikalo mitnicam (točke, kjer so se na poteh pobirale mitnine – pristojbine za trgovsko blago).
Prevozništvo ali furmanstvo se je razvilo po izgradnji in vzdrževanju boljših cestnih komunikacij. Predstavljalo je pomemben vir dodatnega ali rednega dohodka za lokalno prebivalstvo. Dejavnost je pritegnila ostale dejavnosti – kovaštvo, kolarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo, gostinstvo, gradbeništvo (ceste), konjerejo idr. Prevozništvo na dolge razdalje je skokovito upadlo po izgradnji železniške proge Dunaj-Trst v 19. stoletju, na krajše razdalje pa šele z uvedbo tovornjakov. Na težak voz so furmani naložili tudi do 6 t tovora.
Prevoz lesa na Notranjskem 
Dostava kuriva na Dunaj 
Postanek ob poti