UMETNOST *
so vse tiste dejavnosti, kateri namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo. Umetnost razsvetljenstva ni izrazita, zaokrožena literarna, likovna ali glasbena smer. Naslanjala se je na predhodne ali sočasne umetniške smeri, prevzemala njihove oblike in jih spreminjala v skladu s svojimi idejami. Poudarek je bil na človekovih sposobnostih in opazovanju družbenih pojavov.
Krog ljubiteljev umetnosti in literature se je razširil med meščane in izobražence. Umetnost je postajala razumljena, praktična in poučna. Razširil se je poudarek na “učenju” umetnosti.
Povečala se je poraba tiskanih gradiv vseh vrst. Naraslo je povpraševanje po raznovrstnih informacijah. Prevajali in objavljali so praktične knjige in leposlovje. Veliko je bilo filozofskih vprašanj in zapisanih razprav. Oblikoval se je poljudnoznanstveni in publicistični jezik.
V pripovedništvu so s predelavami nastali pustolovski, potopisni, komični, satirični in filozofski romani, v katerih so izpostavljene sposobnosti, fantazije, iznajdljivost in znanje posameznika – Daniel Defoe: Robinson Crusoe, Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja, Voltaire: Kandid idr. Rus Ivan Andrejevič Krilov je bil mojster basni, Italijan Carlo Goldoni je razvijal dramatiko in komediografijo.
Roman Guliverjeva potovanja je najpomembnejše Swiftovo delo. Izšel je leta 1726 in je junakovo namišljeno poročilo o potovanjih v fantastične dežele. Napisan je v prvi osebi in ga sestavljajo štirje deli.
Robinson Crusoe – roman je izšel leta 1719 in postal velika uspešnica – v istem letu so ga trikrat ponatisnili. Do konca 19. stoletja je postal najuspešnejše delo s preko 700 ponatisi in prevodi. (napovednik filma)
Glasbeniki so bili vedno bolj odvisni od podpore javnosti. Glasba je bila melodična, spevna in lahkotna. Zaradi splošnega razvoja družbenega življenja so postajali javni koncerti vse bolj priljubljeni. Pojavila se je glasbena kritika. To je bil čas glasbenih velikanov Josepha Haydna, Antonia Salierija in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Dunaj je bil ob koncu 18. stoletja glasbena prestolnica Evrope.
Konec leta 1787 je Wolfgang Amadeus Mozart dobil stalno zaposlitev na cesarskem dvoru kot "komorni skladatelj", vendar je bila njegova naloga zgolj pisati skladbe za dvorne plese. Njegov komentar je bil, da je "plačan preveč za to, kar dela, in veliko premalo za to, kar bi lahko delal". Čeprav je bila plača razmeroma skromna, je v kasnejših letih postala za Mozarta pomemben vir dohodka.
Sprejem W. A. Mozarta pri cesarju Jožefu II. (odlomek Iz filma M. Formana “Amadeus”, 2010)