Razsvetljenstvo je bilo evropsko družbeno, filozofsko in literarno gibanje v 18. stoletju. Izhajalo je iz “kritičnega razuma” v filozofiji, v književnosti in v javnem življenju. Razsvetljenski misleci so poudarjali pomen razuma, znanja in sposobnosti ter vrednost človeškega življenja. Zavzemali so se za napredno družbo, enakost pred zakoni in svobodo izražanja. Postavili so temelje sodobni družbi.

Razsvetljenska misel je močno vplivala na politično področje. V Evropi se je odražala v vladanju razsvetljenih absolutistov, ki so z reformami posodobili, poenotili in ojačali države. V Severni Ameriki so ideje vplivale na razglasitev ameriške neodvisnosti leta 1776, nekatere ideale razsvetljenstva pa so vključili v ameriško ustavo. Razsvetljenske ideje so navdihnile francosko meščansko revolucijo leta 1789.

Kavarna Procope v Parizu – Kavarne (Benetke-1629, Oxford-1650, Dunaj-1683, Pariz-1686) so bile pomembne za širjenje znanja. V njih so se zbirali ljudje iz različnih družbenih slojev in delili ideje ter prijetno družabno življenje. Bile so središče svobodomiselnosti in samoodkrivanja. Leta 1720 je bilo v Londonu okoli 500 kavarn, v Parizu 400. Tudi ideja o sestavljanju Enciklopedije je nastala na kavarniškem srečanju. 

V obdobju razsvetljenstva je postalo aktivno prostozidarstvo -  mednarodna mreža podobno mislečih moških, ki so se sestajali v tajnih obrednih programih v svojih ložah. Svobodomiselni izobraženci, meščani, plemiči in celo duhovniki so spodbujali razsvetljenske ideale in pomagali širiti te vrednote. Framasonstvo je še danes diskretna, v mnogih pogledih tudi skrivnostna in enigmatična združba ljudi. Pravi cilji in nameni so poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo... Več >