“Vse za ljudstvo, toda nič z ljudstvom!” (Friderik II. Veliki)
Absolutizem se je pod vplivom razsvetljenskih idej v 18. stoletju začel spreminjati. Absolutistična vladavina je ostala in monarhi so vladali avtokratično; toda pri tem so državo modernizirali, jo podredili enotnim sistemom in urejali položaj svojih podanikov. Smoter absolutističnega vladanja so videli v večanju državnih koristi in v odločnem izvajanju oblasti, ki je usmerjalo pozitivne spremembe od zgoraj navzdol in posledično prinašalo blagostanje državljanom. Med razsvetljene absolutiste prištevamo vladarje Prusije, Rusije, Švedske in Habsburške monarhije.
V različnih evropskih državah je imel razsvetljeni absolutizem različne oblike, glede na politične, gospodarske in verske razmere v njih. Z reformami so monarhi poskušali posodobiti in utrditi svoje države –
- gospodarsko in vojaško okrepiti državo,
- povečati dohodke,
- omejiti moč posameznih fevdalcev in Cerkve ter
- povečati pravno varnost državljanov.
Habsburško monarhijo sta Marija Terezija in Jožef II. modernizirala, centralno poenotila ter notranje okrepila. Vsa politična moč se je združila v vladarjevih centralnih uradih, v katerih so potrebovali izobražene državne uradnike. Izvedla sta številne reforme na področju uprave, gospodarstva, šolstva, davkov, vojske in Cerkve.
V kmetijstvu so uvajali nove pasme živali in nove poljščine. Hlevska živinoreja je počasi nadomeščala pašništvo. Zaradi gnojenja je bil pridelek večji. Manj je bilo lakote. Okrepila se je kmečka trgovina. Kmetu so odpravili osebno odvisnost in omejili tlako. Izsuševali in namakali so nova zemljišča ter posodabljali vinogradništvo, sadjarstvo in čebelarstvo.
V nekmetijskih dejavnostih so odpravili meje med deželami in tako zmanjšali carine. Razmahnila se je trgovina in domača predelava. Razvila sta se fužinarstvo in rudarstvo. Okrepil se je promet. Trst je postal mesto priložnosti.
Vzpostavitev celovitega šolskega sistema je ugodno vplivala na nadaljnji razvoj izobraževanja vseh slojev prebivalstva in na odpravljanje nepismenosti. Šolanje je bilo obvezno za vse. Zmeraj več je bilo uspešnih in izobraženih Slovencev (Zoisov krožek, Linhart, Vega idr.).
Država se je z razvojem gospodarstva, s spremenjenimi davki, s podreditvijo Cerkve in fevdalcev, s poenotenjem sodstva in versko toleranco okrepila, poenotila in posodobila; čeprav vse reforme niso bile dokončno izvedene.
