Absolutizem se je pod vplivom vodilnih miselnih tokov in družbenih teorij v 18. stoletju začel spreminjati. Sama absolutistična vlada je ostala sicer nedotaknjena in vladarji so vladali avtokratično. Ampak država je imela več od izobraženega in premožnega podanika, kot od praznovernega reveža. Zato so začeli urejati položaj svojih podanikov. “Če ne bo lačen kmet in trgovec, potem tudi država ne bo”. Državo so želeli okrepiti in poenotiti. Razsvetljeni absolutizem je imel v evropskih državah različne oblike glede na politične, gospodarske in verske razmere v njih. Med razsvetljene absolutiste prištevamo vladarje Habsburške monarhije, Prusije, Rusije in Švedske.
MARIJA TEREZIJA in sin JOŽEF II.
V tem času so Habsburžani vladali avstrijskim (sem spadajo tudi slovenske dežele), ogrskim in češkim deželam, delu Italije in delu Nizozemske. Marija Terezija kot ženska ni smela nositi krone Svetega rimskega cesarstva. Njen oče Karel VI. je poskrbel, da so drugi evropski vladarji spoštovali žensko pravico do dedovanja celotnega habsburškega ozemlja. Kljub temu si je veliko ozemelj morala pridobiti z vojaško silo. S pomočjo novih ministrov je strnila državno upravo, posodobila vojsko in vpeljala učinkovitejši davčni sistem. Uspešno je krotila plemstvo, da ni ogrožalo monarhije in ublažila njegov pritisk na kmete. Po moževi smrti je vladala skupaj s sinom Jožefom II., ki je bil razumen vladar. Odpravil je smrtno kazen in podložništvo kmetov. Razglasil je versko toleranco in nekatolikom dovolil njihovo bogoslužje.
Marija Terezija (1717 – 1780) v krogu svoje družine. Rodila je 16 otrok. Slikar je na sliki simbolično upodobil cesarico in sinove na svetlejši strani, moža Franca I. s hčerkami pa v senci.
Marija Terezija je s svojo družino (hčerke je možila s pomembnimi evropskimi vladarji) uresničila geslo svojega prednika:“Vojskujejo naj se drugi! Ti, srečna Avstrija, se poročaj, kajti kraljestva, ki jim drugim daje Mars, dobiš ti od Venere!”